1. Verjamem v celovitost, ne pa v posamezne posege, ki rešujejo en problem in odpirajo tri nove. Na ta način poskušam najti odgovore na moja večna vprašanja. Poslušam veliko mnenj, ki prihajajo iz znanstvenega sveta in od izkušenih kmetov. Materialne zaznave in dejanja poskušam uravnotežiti z duhovno dimenzijo.
2. Spoštujem lokalne sorte. Zato sem kupil 60 let star vinograd Malvazije. Zato so sorte, ki jih gojim v svojih vinogradih vipavske, primorske sorte: Zelen, Pokalca, Refošk, Rebula, Malvazija, Laški rizling,

Modra frankinja. Med podedovanimi vinogradi ostaja še Modri pinot, burgundec, moja strast in poklon Burgundiji.
3. Spoznavam raznolikost in bogastvo naših vinogradov. Mislim, da je mikroflora pomemben del identitete posameznega vinograda. Delo v mojih vinogradih, ki so obdelani po načelih biološke in biodinamične pridelave je v središču pozornosti. Spoznavam detajle o raznolikosti tal in klime posameznih leg in poskušam prilagoditi sorte in obdelavo vinogradov glede na spoznane značilnosti. Poskušam stopiti korak nazaj in

poskušati razumeti kako spodbuditi naravo, predvsem tla, da bodo izrazila svoj značaj v mojih vinih.
4. Nekaj malega nadziram in veliko dopuščam. V vinski kleti nadzorujem temperaturo in oksidacijo, ostalo spodbujam. Poskušam delati v sinergiji z trto, vinom in naravo, tudi z spodbujanjem spontanih fermentacij, zato zagotovimo stik med jagodno kozico in moštom tudi v primeru belih sort. Raznolikost sevov kvasovk, po mojem mnenju, pripomore k kompleksnosti vina in zagotavljajo originalnejše izražanje posameznega vinograda.

Po nekaterih podatkih se je vinogradništvo in vinarstvo na območju današnje Sloveniji pričelo že zelo zgodaj, morda že v starem Noriku, predhodniku Karantanije (Rimski kamen s trto, vazo in panterjema (2. stol.), nad glavnim vhodom v stolnico pri Gospe Sveti). Kelti so najbolj verjetno gojili trto in pridelovali svoja vina. Ko so na ozemlje Slovenije prodrli Rimljani, se je način vinogradništva verjetno spremenil, vključujoč druge sorte in nove načine pridelave vina. Iz rimskih časov nam je znana omemba »vinum pucinum«, ki je uspevalo na pečinah (pucinum?), vzhodno od Ogleja. Predmet »Vaška Situla«

iz šestega stoletja p.n.št., ki je bil najden v Vačah označuje zabave, kjer je bilo prisotno tudi vino. V vinogradništvu na slovenskem ozemlju se je zelo zgodaj oblikoval tudi poseben tip demokratične ureditve, ki se je imenovala gorska pravda ali gorski zbor in trajal vse do leta 1848. Tako so imenovali zborovanje viničarjev ter posestnikov vinogradov. Tega niso poznali Bavarci, niti Langobardi in Obri. Prav tako, oziroma prav zaradi dolge in bogate zgodovine vinogradništva, smo vedno imeli bogato zbirko lokalnih slovenskih trt, predvsem belih. Otokarjeva Avstrijska Rimana kronika (napisana okoli 1306)

navaja nekatere vrste slovenskih vin kot teran (terran), vipavec (win von Wippach), rebula (reinwal), pinela (pinol), vino iz Milj (muglaere), iz Brd (ecke). Bogate opise Vipavskega vinogradništva in vinarstva nam ponuja še Vinoreja za Slovence (1844), avtorja Matije Vertovca in pa Slava vojvodine Kranjske, Die Ehre des Hertzogthums Crain (1689) Janeza Vajkarda Valvasorja. Rodbina Lavrenčič se je na Vipavsko priselila leta 1499, ter se nato kot večina prebivalstva ukvarjala s kmetijstvom in vinogradništvom. Rodbina moje matere Žorž se je ukvarjala s kovaštvom, poleg tega so imeli nekaj vinogradov.

Tla v naših vinogradih so se počasi razvila na dobrih petdeset milijonov let starih flišnih laporovcih in peščenjakih. Te, s kalcijevim karbonatom ravno prav bogate kamnine so nastale v morju v geološkem obdobju eocena, če želimo biti še posebno natančni pa jih uvrstimo v časovno obdobje imenovano cuisij. Laporovci so drobneje zrnati, v njih so bolj ali manj zlepljeni drobci kamnin, veliki le nekaj stotink milimetra, tla na njih so zato nekaj težja, zato lažje in dlje zadržujejo vodo. Peščenjaki so praviloma sestavljeni iz večjih, nekako do enega milimetra velikih delcev.

Tla na njih so zato nekoliko lažja in bolj suha. Kamnine so sestavljene predvsem iz kalcita, kremena in sljude, nekoliko manj pa apatita, glavkonita in železovih oksidov. Zanimivo je, da velik del fliša sestavljajo delci starejših kamnin, ki so bili na sedanje mesto preneseni od drugod. Med te delce spadajo v veliki meri tudi fosili.
Za določanje starosti naših kamnin so sicer najpomembnejši le nekaj mikrometrov veliki fosilni organizmi, ki so živeli v morju v času nastajanja fliša in jih imenujemo s skupnim imenom nanoplankton.

Večjih fosilov je manj in jih bomo s prostim očesom v naših vinogradih bolj redko opazili. Če v tleh najdemo kos kamnine in ga pogledamo pod mikroskopom pa odkrijemo veliko bogastvo nekdanjega življenja s katerim se danes hranijo naše trte. V peščenjakih tako najdemo kopice v celoti ali delno ohranjenih eocenskih in krednih morskih organizmov. Največ je foraminifer rodov Nummulites, Assilina, Miliolida in Discocyclina in drugih, najdemo pa še koščke briozojev, rdečih alg, školjk in še in še.

Takoj, ko so tektonske sile dvignile flišne kamnine nad morsko gladino, se je začel proces pedogeneze. Tako rečemo spreminjanju kamnine v tla. V milijonih let je pod vplivom vremenskih pojavov, kemijskih procesov in tudi ob sodelovanju živali in rastlin na flišnih kamninah nastala nekaj decimetrov do nekaj metrov debela plast rodovitnih tal z značilno in za občutljivo vinsko

trto tako pomembno strukturo. Kjer erozijski procesi tal niso odnašali ali prenašali, je talni profil debel tam nekje okrog enega metra. Zgornjih nekaj decimetrov tal je bogatejših z organskimi snovmi, polnih življenja in zato navadno tudi malo temnejših. Kljub temu, da je matična kamnina bogata s kalcijevim karbonatom, ga v tem delu tal, imenujemo ga tudi eluvijalni ali izprani

horizont, ni skoraj nič. Izpran je bil nadstropje nižje, v iluvijalni horizont, ki je navadno bogat tudi z minerali železa. Trta a s svojimi globoko segajočimi koreninami ne srka življenja le iz zgornjega pač pa tudi najglobljega dela tal - razpadajoče matične kamnine in ne le to; tudi skozi trdno matično kamnino najdejo pot korenine k mineralom, ki bogatijo pridelek.

Klima vipavske doline

Po legi in naravnogeografskih značilnostih je Vipavska dolina prehodna dolina, strnjena med Trnovsko planoto na severu in Krasom na jugu in odprta proti zahodu, odkoder prihaja vpliv mediteranskega podnebja. Klima Vipavske doline je submediteranska klima z vročimi suhimi poletji in blagimi zimami. Mešajo se vplivi alpskega, sredozemskega in celinskega podnebja. Vipavska dolina je najbolj vetrovni predel Slovenije, z vipavsko burjo, z značilnimi sunki, najmočnejši lahko dosežejo hitrost tudi do 240 km/h. (Vir spodnjih temperatur: Ministrstvo za okolje in prostor – Agencija RS za okolje)

Povprečna letna temperatura

• Tmax.: 17,0 °C
• Tmin.: 7,5 °C
• Tpovp.: 11,8 °C

Poprečna temperatura v rastni dobi od 1. 4. do 31. 10.

• Tmax.: 22,6 °C
• Tmin.: 11,7 °C
• Tpovp.: 16,5 °C

Vinorodna vas,
Villages

Zelen: Ponos vasi Orehovica, zapis iz leta 1689 trdi, da so nad vasjo Orehovica najboljše lege za to sorto. Sorta s svojimi zahtevami, posebna, drugačna od drugih. Vinogradi od 5 do 25 let. Maceracija do dveh tednov, zorenje v betonskih sodih 10 do 22 hL.

Grašica: Sorta, ki je od vedno prisotna v zgornji vipavski dolini, velikokrat zamolčana in skrita v belih zvrsteh. Mlajši vinograd Loka, bogatejši lapor, začetek pobočja. Maceracija do dveh tednov, zorenje v hrastovih lesenih sodih 10 do 15 hL.

Bela: zasnovana na nekdanji slavi vipavskega belega, Vipavca. Laški rizling, Rebula, Malvazija, ostale sorte 10%. Vinogradi ki niso zasajeni po sortah, v njih rastejo sorte ena ob drugi, mešano. Vinogradi: Ostri vrh, Loka in Stranice. Daljša maceracija, tudi do šest mesecev v lesenem sodu – foudre in zorenje v lesenih (10 do 15 hL9 in betonskih sodih (10 do 22 hL).

Noir: moja strast, veselje. Modri pinot 100%. Edina sorta v mojih vinogradih, ki ni lokalna, čeprav obstajajo dokazi da je modri pinot, burgundec že vrsto let na Vipavskem. Vinogradi starosti od 10 do 20 let. Starano dve leti v večjih sodih (10 hL do 15 hL) in 225 L barrique sodih.

Reddo: Izzivanje, igranje z idejo vina nekdanjih rdečih sort v Vipavski dolini, ki so bile zgodovinsko vedno v manjšini, za porabo doma. Pokalca 50%, Modra frankinja 30% in Refošk 20%. Mladi vinogradi, starosti od 4 do 6 let. Starano dve leti v večjih sodih (10 hL do 15 hL) in 225 L barrique sodih.


Tehnične tabele: PDF

Vsa vina so ekološko certificirana

Izbor posameznega vinograda, Cru

Ravno brdo: 100 % Istrska Malvazija. Vrh pobočja ,plato z nadmorsko višino 260m, lapor pomešan s kraško rdečo glino, vinograd star 10 do 15 let. Maceracija do dveh tednov, zorenje v akacijevih lesenih sodih 10 do 15 hL.

Stranice: Najstarejši vinograd, 70 let. Nižja nadmorska višina, 160m, dvojni guyot, izredno majhni pridelki, cca 25 hL na hektar. Maceracija do dva tedna, dvoletno zorenje izključno v betonskih jajcih 10 hL.